Sklop zasleduje vidike količinskega stanja voda v povezavi z rabo voda, prostorskim načrtovanjem in doseganjem dobrega stanja voda. Sprašujemo se kako usmerjati dejavnosti in rabo (ob)vodnega prostora tako, da bi dosegli dobro stanje voda, hkrati zadovoljili potrebe in pričakovanja pri koriščenjuvode in drugih naravnih virov v tem prostoru. Predvsem pa se bomo pogovarjali o letošnjih avgustovskih poplavah - kje smo danes, kaj lahko pričakujemo in kaj mislimo strokovnjaki o politiki obvladovanja poplavnih tveganj.

S tem v zvezo bomo delili poglede na obstoječo in novo zakonodajo ter   srepgovorili o uveljavljanju ciljev evropskega zelenega dogovora z implementacijo ideje o modro-zeleni infrastrukturi.

Po zaključenem prvem ciklu Poplavne direktive in načrtovanih ukrepih je na mestu ocena rezultatov, vrednotenje zadostnosti, učinkovitosti in celovitosti ukrepov ter težave pri izvajanju. Z naslednjim ciklom se odpirajo vprašanja o novem Načrtu zmanjševanja poplavne ogroženosti (NZPO).

Podnebne spremembe terjajo aktualne ocene in določanje vodnih količin s katerimi upravljamo (raba voda, oskrba z vodo) ter prilagajanje na spremenjene vodne razmere (pogostost poplav in suš). S katerimi izzivi se soočamo pri določanju vodnih količin v spreminjajočem se podnebju? Kakšen je položaj slovenskih voda v luči aktualnih energetskih razmer in prehodu na obnovljive vire energije, ki jih usmerja tudi nov Zakon o obnovljivih virih energije (ZOVE) ter raba vodnih moči za proizvodnjo električne energije (hidroenergija).

Odprta so vprašanja o vlogi stroke v procesih načrtovanja in odločanja: 

  • Kateri so ključni izzivi za izboljšanje sistema urejanja voda?
  • Kako so občinski prostorski načrti prillagojeni na razmere pričakovane večje pogostosti podnebniih ekstremov (zahteve po širokih obrežnih zelenih pasovih, bogatem raščenem terenu, zelenih strehah in drugih ukrepih, ki omogočajo ponikanje oz. shranjevanje vode ter ustrezno oblikovanje urbanega prostora)? 
  • Kako doseči medsektorsko sodelovanje pri upravljanju in poseganju v (ob)vodni prostor? 
  • Kakšna je pozicija javnega interesa in javnega dobrega ter ali se upravljanje z vodami demokratizira?

Teme sklopa:

  • strategija trajnostnega upravljanja z vodnimi količinami v luči obvladovanja hidroloških ekstremov;
  • voda in prostorsko načrtovanje (vodna in priobalna zemljišča, poplavne površine, pogoji umeščanja, prakse in usklajevanja, udeležba deležnikov);
  • obvladovanje odtokov padavinskih voda v naseljih: ločeni kanalizacijski sistemi, ohranjanje in urejanje odprtih večjih vodnih in zelenih površin, oblikovanje urbanih površin s prepustnimi tlakovci z namenom zadrževanja padavinske vode in inženirski ukrepi za zmanjšanje poplavnih škod;
  • ključni prostorski izzivi urejanja pri vzpostavljanje povezanosti elementov rečnega prostora s katerimi se izboljšuje odpornost na hidrološke ekstreme, okoljsko stanje voda in biodiverziteta;
  • modro-zelena infrastruktura, večnamenski objekti, družbene koristi zadrževanja voda;
  • rezultati prvega in pričakovanja drugega cikla izvajanja Poplavne direktive in NZPO;
  • prilagajanje podnebnim spremembam (poplave, suše, ravnanje s padavinsko vodo);
  • erozija in procesi transporta plavin;
  • trajnostna raba voda (ponovna raba, krožno gospodarstvo);
  • spremljanje hidroloških in hidromorfoloških parametrov, poročanje, podatkovne zbirke, informacijski sistemi.